zatrosíti in zatrósiti -im dov. (ī ọ́star. 

  1. 1. raztrositi: po travniku zatrositi gnoj, pepel
  2. 2. zanesti: zatrositi razdor / okužene živali so zatrosile bolezen / zatrositi ogenj v seno povzročiti, da začne goreti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek