zaúp -a (ȗzastar. 

  1. 1. zaupanje: njegov zaup je trden / zaup v lastne moči
  2. 2. kredit: prositi za zaup / dati, kupiti kaj na zaup



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek