• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zavečáti -ím dov., zavéči; zavéčal (á í) nar. 

  1. 1. zakričati: jezno zaveči nanj / čuk je zateglo zavečal
  2. 2. (glasno) zajokati: otrok osramočen zaveči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek