• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zavériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. star. priseči, zakleti se: zaveril se je, da ne bo več kadil / zaveril bi se, da je tako prav
  2. 2. zastar., v zvezi z v zaverovati se: tako se je zaveril v delo, da vprašanja še slišal ni // zaljubiti se: zaveriti se v mlado sosedo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek