• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zavéten -tna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. zavarovan pred vetrom: jagode v zavetni legi že dozorevajo; zavetno pristanišče
  2. 2. ekspr. ki daje zavetje: zavetna skala / zavetna domača vas



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek