zavíkati -am tudi víčem dov. (ī) 

  1. 1. oglasiti se z visokim glasom: kanja, sova zavika
  2. 2. star. zakričati, zavpiti: od veselja je zavikal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek