zavozíti -vózim dov. (ī ọ́) 

  1. 1. vozeč priti kam: malokateri avtomobilist zavozi na ta trg / vlak zavozi v predor / ekspr. ob prehitevanju zavoziti v škarje
  2. 2. vozeč iti, se premakniti: fant je zavozil iz domače v sosednjo vas / mimo zavozi tramvaj pripelje
  3. 3. ekspr. porabiti, zapraviti z vožnjo, vožnjami: zavoziti sto dinarjev / zavoziti veliko ur
  4. 4. pog., ekspr. z napačnim vodenjem, delovanjem povzročiti, da pride kaj v slab, neugoden položaj: zavoziti gospodarstvo, podjetje / zavoziti študij, življenje / zavozil si jo napačno si naredil // nepreh.: fant je globoko zavozil; govornik je spoznal, da je zavozil

zavóžen -a -o: položaj je zavožen; zavoženo podjetje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek