zazabíti in zazábiti -im dov. (ī á) star. pozabiti: nekaj ga je zmotilo, da je zazabil na svoje delo

zazabíti se in zazábiti se 

  1. 1. postati duševno odsoten: večkrat se je zazabil
  2. 2. spozabiti se: kako se je mogel tako zazabiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek