zbosíti -ím tudi izbosíti -ím dov., zbósil tudi izbósil (ī í) narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana: zbositi konja, vola; konj se je zbosil, treba ga bo podkovati // ekspr. narediti, povzročiti, da je kdo bos, neobut: pomanjkanje je zbosilo vso družino / dolga pot ga je zbosila povzročila, da si je izrabil, uničil čevlje
zbošèn tudi izbošèn -êna -o in zbosèn tudi izbosèn -êna -o: napol zbošen je prišel z izleta; zbošena kobila
Dostopnost
Dostopnost