• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zbrenčáti -ím dov., zbrénči in zbrênči; zbrénčal in zbrênčal (á í) brenčeč zleteti: čebele so zbrenčale iz panja
● pog. fant je zbrenčal postal ljubezensko vznemirjen, se zaljubil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek