• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zbútati -am dov. (ū ȗ) ekspr. natepsti, pretepsti: fantje so ga zbutali

zbútan -a -o 

  1. 1. deležnik od zbutati: našli so zbutanega pred hišo
  2. 2. nar. vzhodno zbit, nabit: iz ilovice zbutane stene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek