• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zdolgočásiti -im [u̯g] dov. (á ȃ) povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila; zdolgočasiti bralce

zdolgočásiti se občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi // s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu

zdolgočásen -a -o 

  1. 1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba
  2. 2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek