zdómar -ja (ọ̑) 

  1. 1. nekdaj kdor si pridobiva (osnovna) materialna sredstva z delom, navadno s prodajo drobnih predmetov zunaj domačega kraja: kot zdomar je krošnjaril po svetu; ribniški zdomarji
  2. 2. slabš. zdomec: zdomarji so se vrnili na delo v tujino; nesreča naših zdomarjev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek