zélje -a (ẹ́) kulturna rastlina s tesno prilegajočimi se, gladkimi listi: okopavati, posekati, saditi zelje; dve glavi zelja / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave // kisati zelje; ribati, tlačiti zelje / dušeno, sveže zelje; kislo zelje s kranjsko klobaso / belo s svetlo zelenimi, rdeče zelje z vijoličastimi listi; poljud. kitajsko zelje kapusnica z rumenkastimi, nagubanimi listi, združenimi v valjasto glavo, strok. kitajski kapus
 
šalj. hoditi komu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja
 
gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; sladko zelje kuhano sveže zelje; musaka iz kislega zelja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek