1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več):guba na krilu zeva; zaradi izsušitve lesa okna zevajo / ekspr. njegovi čevlji že zevajo imajo podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt:vrata nastežaj zevajo / rana zeva // ekspr., s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino:v mreži, ograji zeva luknja / na čelu mu zeva globoka rana ima globoko rano
2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo:pod njim je zevalo brezno; oder je nemo zeval v dvorano
3. ekspr. imeti odprta usta, kljun:mrliču so podvezali brado, da ne bi zeval; kokoš je zevala od vročine, žeje / mladič je zeval, dokler ga niso do sitega nakrmili odpiral kljun // zehati:že ves večer zeva; brezoseb. nocoj se otrokom ni nič zevalo
zevajóč -a -e:požrešno zevajoč gobec zveri; zevajoča rana; v zidu zevajoča razpoka
Dostopnost