zgolíti -ím in zgólim dov., zgólil in zgôlil; zgóljen tudi zgoljèn (ī í, ọ́) narediti, povzročiti, da postane kaj golo: jesenski dež je zgolil drevje

zgolíti se menjati dlako: kunci so se že zgolili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek