1. zaradi slabosti, nemoči priti iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega:opotekla se je in zgrudila; nezavesten se je zgrudil; zgruditi se na kolena; zgruditi se na tla, v naslanjač; zgruditi se kot mrtev, pokošen, ubit / zgruditi se od utrujenosti; zgruditi se pod bremenom / redko zgruditi se vznak pasti ●vznes. zgrudil se je v grob umrl je
2. redko spremeniti se v grude:prst se zgrudi
zgrúditi
1. knjiž. narediti, povzročiti, da kdo pride iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega:utrujenost človeka zgrudi; zgruditi koga na tla / Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren)
2. ekspr. čustveno zelo prizadeti:če bi to vedela, bi jo zgrudilo ● star. sovražnik jim je zgrudil obzidje porušil, podrl
Dostopnost