zijálast -a -o prid. (á) 

  1. 1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijalasti otroci; bil je precej zijalast / zijalast obraz / kot psovka kam pa gledaš, zijalo zijalasto
  2. 2. ekspr. ki zija, se ne prilega več: zijalaste klešče; zijalasta vrata

zijálasto prisl.: zijalasto se razgledovati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek