• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zijàv -áva -o prid. (ȁ á) 

  1. 1. ekspr. ki je razmeroma široko odprt: zijava usta; zijavo brezno
  2. 2. slabš. ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijav človek / zijav obraz, pogled



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek