zjásniti -im in zjasníti -ím dov., zjásnil (ā ȃ; ī í) 

  1. 1. redko narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo; razjasniti: zjasniti skrivnost; stvari so se zjasnile v nekaj dneh / zjasnil ti bom, kako se je to zgodilo pojasnil
  2. 2. knjiž. narediti jasno, razumljivo: pisatelj je z leti zjasnil svojo izpoved / zjasniti svoj odnos do dela, družine

zjásniti se, in zjasníti se 
  1. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zjasnilo se mu je, zakaj ga niso spoznali; nenadoma, v trenutku se mu je zjasnilo, kaj hočejo
  2. 2. postati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se je zjasnila
    ● 
    ekspr. v glavi se mu je zjasnilo prišel je k zavesti, razsodnosti

zjásnjen -a -o: zjasnjeni nazori



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek