zlepíti in zlépiti -im, tudi zlépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z uporabo lepila povzročiti, da se kaj sprime: zlepiti razbite kose; zlepiti s klejem; lepilo je slabo zlepilo; trdno zlepiti; pren. zlepiti življenje iz drobcev // zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime: gnojni izcedek mu je zlepil veke

zlepíti se in zlépiti se, tudi zlépiti se zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: lasje so se ji zlepili; zaradi vlage so se znamke zlepile / zlepiti se v kepo

zlépljen -a -o: zlepljeni drobci kamnin; karton, zlepljen iz več plasti; šop zlepljene dlake; veke so ostale zlepljene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek