zlódejev in zlódjev -a -o prid. (ọ̑) 

  1. 1. evfem. hudičev: taki ljudje so zlodejevi pomočniki / imel je naravnost zlodejev videz / zlodejev monolog v drami / kot psovka baba zlodejeva, bodi že tiho
  2. 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zlodejevi ljudje mi zavidajo; ves čas so imeli za petami zlodejevega policista / kaj bereš te zlodejeve knjige
  3. 3. ekspr., v povedni rabi ki se mu posreči izpeljati tudi kaj navidez nerešljivega: ves zlodejev je; take ženske so zlodejeve
  4. 4. slabš. zloben, hudoben: ti otroci so zlodejevi, vse se jih boji
  5. 5. ekspr. zelo neprijeten, težek: smo v zlodejevem položaju

zlódejevo in zlódjevo 
  1. 1. prislov od zlodejev: zlodejevo se obnašati
  2. 2. ekspr. zelo, hudo: zlodejevo nerodna zadeva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek