zlóžen-žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. nar. miroljuben: bil je zložen in mil človek
  2. 2. zastar. složen: bili so zložni in so se zmeraj ozirali drug na drugega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek