zlóžnost -i ž (ọ́) star. udobnost, prijetnost: bil je vajen zložnosti na potovanju; zložnost sobe / duhovna zložnost neprizadevnost, lagodnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek