zóper [pərprisl. (ọ̑) izraža nasprotovanje, odpor; proti: glasovati zoper / ona ni zoper, da se o tem govori; nič nima zoper, če hočejo ljudje delati; sam., star.: nič ni storil, kar bi bilo na zoper s čimer bi kljuboval, nasprotoval; meni na zoper govoriš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek