• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zoperstáviti -im [pər] dov. (á ȃ) knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu: sanjam je zoperstavil resnično življenje

zoperstáviti se upreti se: zoperstavil se je strogemu očetu; zoperstaviti se z orožjem / zoperstaviti se usodi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek