• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zoperstávljati -am [pər] nedov. (á) knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu: zoperstavljati dobro in zlo; enim trditvam zoperstavljati druge

zoperstávljati se upirati se: aretirani se ni zoperstavljal / zoperstavljati se nasilju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek