zrêči zrêčem dov., zrêci zrecíte; zrékel zrêkla (éstar. 

  1. 1. reči, povedati, navadno brez obzirov: bil je zelo jezen in jim je vse zrekel; koliko bridkih mu je zrekla
  2. 2. dati ime, vzdevek: zaradi punčke so ji zrekli Pikapolonica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek