zredíti -ím dov., tudi zrédi; zrédil (ī í) 

  1. 1. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) debel: dobro krmi vole, da bi jih čim bolj zredil / ekspr. pri tako lahki službi hitro zrediš trebušček
  2. 2. vzrediti: letno zredi štiri prašiče / zrediti za zakol / zrediti mladega sokola / zrediti najdenčka in svoje tri otroke / zrediti koga v poštenega, za poštenega človeka
    ● 
    ekspr., redko zrediti veje odebeliti jih

zredíti se 
  1. 1. postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zredi; prašič, vol se je zredil / zrediti se v obraz, trebuh / ekspr.: denarnica se mu je zredila; spis se je zredil se je razširil, povečal
  2. 2. zastar. zrasti, odrasti: v tej deželi so se zredili, pa je nočejo več poznati

zrejèn -êna -o: v hiši zrejena ptica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek