zvedríti -ím dov., zvédril (ī í) razvedriti: prijeten pogovor ga je zvedril; jeza ga je minila, počasi se je zvedril
● ekspr. obraz se mu je zvedril na njem se je pojavil veder, vesel izraz
zvedríti se nav. 3. os. prenehati deževati: zvedrilo se je tako hitro, kot je začelo deževati // postati veder, brezoblačen: nebo se zvedri; brezoseb. zvedrilo se je in posijalo je sonce
● ekspr. omračeni um se mu je zvedril postal je zopet sposoben normalno misliti, čustvovati; ekspr. zvedrilo se mu je v duši postal je vedro, optimistično razpoložen
Dostopnost
Dostopnost