zvonár -ja (á) 

  1. 1. kdor zvoni v cerkvi: zvonar zvoni poldne
  2. 2. kdor se ukvarja z ulivanjem zvonov: zvonar je izdelal tri velike zvonove



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek