• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žánjec -jca in žanjèc -jcà m (á; ə̏ ȁ) kdor žanje (žito): žanjci se sklanjajo nad pšenico; najeti žanjce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek