žáren-rna -o prid., žárnejši (ȃknjiž. 

  1. 1. žareč, močno sveteč: žarna luč; sijalo je žarno sonce / žarni bliski so razsvetljevali nebo
     
    knjiž. žarni venec svetniški sij, avreola; redko greti se ob žarni peči trajno žareči peči; knjiž. žarno poletno popoldne zelo toplo, vroče
  2. 2. žareč, bleščeč: žarni pogledi poslušalcev; žarna lica mladenke / žarna ljubezen zelo velika, strastna

žárno prisl.: žarno se bleščati; žarno rdeč plamen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek