žebráti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. ekspr. hitro in enolično moliti: starka sedi na klopi in žebra; polglasno so žebrali latinske molitve // hitro in enolično govoriti: starec nekaj žebra; ženski sta ves večer žebrali / žebrati pesmico na pamet
  2. 2. nar. koroško moliti: žebrati za očetovo ozdravitev

žebráje: žebraje je bral iz knjige

žebrajóč -a -e: sedela je žebrajoč molitev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek