• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

želézje -a s (ẹ̑) 

  1. 1. kosi železa, predmeti iz železa: nabirati odpadno, staro, zarjavelo železje; žepe je imel polne železja; rožljanje železja / z železjem zamrežena okna z železnimi križi // okovje: z železjem obita lesena vrata; umetno kovano železje
  2. 2. ekspr. okovi, verige: jetnikom je na nogah žvenketalo železje; vkovati koga v železje
  3. 3. nar. železna past: pred kurnikom je nastavil železje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek