žêljčen -čna -o prid. (é ȇnar. 

  1. 1. v povedni rabi, z rodilnikom željen: bil je željčen dela, dobrih jedi
  2. 2. radoveden, poželjiv: vedno bolj je bil željčen / željčen pogled



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek