žêljen in želján žêljna -o tudi -ó prid. (é ȃ ē) 

  1. 1. z rodilnikom ki ima (veliko) željo po čem: časti in slave željen človek; željni počitka, so sedli v travo; ljudstvo, željno zabave / ekspr. poljubov željna usta
  2. 2. poln želj: željno pričakovanje / z željnim očesom se je oziral proti domu
  3. 3. zastar. želen, zaželen: prišel je do željne delavnice

žêljno tudi željnó prisl.: željno je čakal njene vrnitve



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek