• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žír -a m (ȋ) plod bukve: v rokah je imela dva žira / bukov žir // ed. več žirov, žiri: prašiči so se napasli žira; nabirati žir



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek