• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žíriti -im nedov. (í ȋ) 

  1. 1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto
  2. 2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek