• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

živíca -e ž (í) 

  1. 1. živa meja: ob cesti raste živica; striči živico; gabrova živica; gosta, visoka živica; živica iz smrek / zasaditi živico
  2. 2. star. studenec: kalna, plitva živica / voda živica studenčnica
  3. 3. agr. zgornja, navadno obdelana plast zemlje s humusom in živimi organizmi: dati h koreninam drevesa nekaj živice; živica in mrtvica
  4. 4. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: rastlina požene živice; živice jagod



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek