živòt -ôta m, mest. ed. živôtu in živótu (ȍ ó) 

  1. 1. trup: upogniti, zravnati život; človek z dolgim životom; srajca se prijema potnega života / biti čokatega, ozkega života; otečen čez život pas; vitek v život
  2. 2. star. telo: život je premagal bolezen; imeti z dlako pokrit život / drgetati po vsem životu
  3. 3. zastar. življenje: proti koncu života se je spremenil / svojo predrznost plačati z životom / biti željen sveta in života



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek