žlabudráti -ám nedov. (á ȃekspr. 

  1. 1. hitro in nerazločno govoriti: ni razumel, kaj so žlabudrali tujci
  2. 2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekleta so celo pot veselo žlabudrala / ne vem, zakaj žlabudra to, kar že vsi vedo govori, pripoveduje
    ● 
    redko voda v strugi žlabudra žlobudra, klokota



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek