žlíndra -e ž (ȋ) 

  1. 1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin: iztekanje žlindre iz plavža
     
    agr. Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; Thomasov fosfat; metal. kisla žlindra ki vsebuje mnogo kremena; plavžna žlindra ki nastaja pri taljenju rude v plavžu; lovilnik žlindre; teh. granulirana žlindra
  2. 2. pepel, ki se pri gorenju premoga nekoliko stali: nabiranje žlindre na rešetki v peči
  3. 3. gošča, ostanki v pipi (za kajenje): postrgati žlindro iz pipe / tobakova žlindra



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek