žolčljív -a -o [u̯č] prid. (ī í) ekspr. jezljiv, togotljiv: po naravi je zelo žolčljiv / človek žolčljivega videza // strastno, popadljivo sovražen: pisec kritike je preveč žolčljiv / žolčljiv ton polemike; žolčljive besede; žolčljiva ironija
žolčljívo prisl.: žolčljivo reči
Dostopnost
Dostopnost