žúpnik-a (ȗ) predstojnik župnije: župnik mašuje, pridiga; obred je opravil domači župnik; župnik in kaplan / stolni župnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek