• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žvenkljánje -a s (ȃ) glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje
● ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek