žvêplo -a (é) krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom: pridobivanje žvepla; vonj po gorečem žveplu / žveplo v prahu
 
ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
 
min. amorfno, kristalno žveplo; samorodno žveplo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek