čè [è]
I. P
1. Ppoudar poudarja dvom v pravkar izrečeno: Ne vem, če; Vprašal je, če je to res |Ali|; Če bi vi vedeli! |Žal ni tako|; Pa če ti rečem, da ga ni doma! |Morate verjeti|

2. Pd uvaja dodatno nevsiljivo, vljudno mnenje: Zakaj tako, če smem vprašati; Zmotil sem se, če naj bom odkrit; Užaljen je, če se ne motim |Drznem si| // uvaja negotovost: Vseeno mi je, če ostane ali odide |Ali| // utemeljuje z dodatnim stopnjevanjem: Stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; To vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji |Po vsej verjetnosti|

3. Pnavez ugibanja, domneve: Le kje je nož? Če ni v kuhinji?; Lepe jagode, če le niso predrage?; V litru če je bilo četrt vina, več ne |Mislim da|

II. N
1. Np izraža želje ali omiljene ukaze: Oh, če bi nam že dali mir!; Oče so rekli, če bi rajši prišli jutri; Kaj, če bi malo stopili v hišo |Ali, mogoče|; Pij, če ti rečem! |Ko, Kadar|

2. Nv pog. izraža v vzkliku: Če ti nisi prismojen! |Prav gotovo si|; Komaj če sta spregovorila deset besed |Lahko rečem, da|

3. Nn izraža čustveno zanikanje: Če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež |Sploh nisi (nikakršen) gospodar|

E: konvertirano iz veznika če, nastalega iz eče (prim. stcslov. ašte, hrv. kajk. če, strus. ače) iz *a »in, pa, toda« in verjetno refleksa ide. *k



Vir: Slovar slovenskih členkov - Andreja Žele

Komentiraj slovarski sestavek