bógzná [ọ̑-ȃ] star. > pog.
1. z zaimkom ali zaimenskim prislovom izraža negotovost, nezanimanje: Bogzna, kaj se je ta ubogi afriški študent pri nas naučil o menedžmentu; Bogzna zakaj to dela |Ne ve se|; sin. bógvé

2. Nv z zaimkom ali zaimenskim prislovom izraža površno oceno, navadno negativno: Drži se, kot bi bil bogzna kdo |Kdo ve kaj|; Igra ni bogzna kako duhovita |Ne vem kako|; sin. bógvé

E: sklop iz lastnega imena Bóg in 3. osebe ednine glagola znáti



Vir: Slovar slovenskih členkov - Andreja Žele

Komentiraj slovarski sestavek