dókaj tudi dokàj [ọ̑; ȁ] knjiž.
Nv izraža približno oceno stopnje stanja: Od takrat je minilo dokaj let; Dokaj njegovih vrstnikov je že mrtvih |Kar precej|; Njegova usoda je dokaj žalostna |Že kar zelo|; Hlevi so urejeni dokaj sodobno |Že kar sprejemljivo|; sin. precéj
E: = hrv., srb. dȍka »dokler«, nar. rus. doká »doslej«, sklop iz predloga do in členka káj
Dostopnost
Dostopnost